Kitajska podira carinski zid, a ne v celoti
Kitajska niža carine na nekatero blago iz ZDA, vstopne dajatve za sojo iz ZDA medtem ostajajo visoke.
Kitajska bo za eno leto začasno odpravila 24-odstotne dodatne carinske dajatve, ki jih je aprila uvedla za ameriške izdelke, hkrati pa bo ohranila 10-odstotne dajatve, ki so bile uvedene kot odgovor na carinske dajatve, ki jih je uvedel ameriški predsednik Donald Trump ob ‘dnevu osvoboditve’, je po poročanju Reutersa potrdila kitajska vlada.
Carinska komisija državnega sveta je prav tako napovedala, da bo od 10. novembra odpravila dajatve v višini do 15 odstotkov, ki jih je uvedla za določeno ameriško kmetijsko blago. Pri tem se je sklicevala na marčevsko sporočilo, v katerem so podrobno navedeni proizvodi, za katere bo največji svetovni kupec kmetijskih proizvodov začel zaračunavati uvozne dajatve.
Vendar pa kitajski kupci soje zaradi znižanja še vedno plačujejo 13-odstotne carine, vključno z osnovno triodstotno carino. Trgovci pravijo, da so zaradi tega ameriške pošiljke za komercialne kupce še vedno predrage v primerjavi z brazilskimi alternativami.
Prepolovili uvoz soje iz ZDA
Preden je Trump leta 2017 prevzel funkcijo in se je začela prva trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko, je bila soja daleč največji ameriški izvozni izdelek na Kitajsko. Ta je kot največji svetovni kupec kmetijskih proizvodov leta 2016 kupila za 13,8 milijarde dolarjev tega osnovnega proizvoda.
Vendar pa je letos v veliki meri opustila nakup ameriških pridelkov, kar je ameriškim kmetom povzročilo izgubo izvoza v višini več milijard dolarjev. V letu 2024 je Kitajska približno 20 odstotkov soje uvozila iz ZDA, kar je manj kot 41 odstotkov v letu 2016, kažejo carinski podatki, ki jih povzema Reuters.
Dolgoročni premik dobavnih verig?
Vlagatelji na obeh straneh Tihega oceana so si prejšnji teden oddahnili, ko se je Trump v Južni Koreji sestal s kitajskim voditeljem Ši Džinpingom. To je ublažilo strahove, da bi dve največji svetovni gospodarstvi opustili pogovore za rešitev carinske vojne, ki je pretresla globalne dobavne verige.
Medtem ko sta Trump in Bela hiša hitro objavila svoje mnenje o srečanju, kitajska stran ni takoj podala podrobnega povzetka dogovorjenega. Kitajska državna družba COFCO je dan pred srečanjem kupila tri ladje ameriške soje, kar so analitiki pripisali gesti dobre volje, ki kaže na željo Pekinga, da se izogne stopnjevanju trgovinskih napetosti.
Nekateri udeleženci na trgu pa so kljub temu izrazili dvom, da se bo trgovina s sojo kmalu normalizirala. “Ne pričakujemo, da se bo s to spremembo povpraševanje iz Kitajske vrnilo na ameriški trg,” je za Reuters dejal trgovec iz mednarodne trgovinske družbe. “Brazilija je cenejša od ZDA in celo nekitajski kupci kupujejo brazilske tovore.”
Kitajska v nadaljnje odpiranje trga
Kitajski premier Li Čiang, ki je ta teden na otvoritvi mednarodnega uvoznega sejma Kitajske (CIIE) v Šanghaju nagovoril približno 1.000 vladnih uradnikov, poslovnih voditeljev in trgovcev, se je zavezal k nadaljnjemu odpiranju obsežnega potrošniškega trga države mednarodnim podjetjem. Dejal je, da Peking ostaja odločen podpirati globalizacijo in utrjevati gospodarske vezi s trgovinskimi partnerji, je poročal South China Morning Post.
“V času, ko se svetovno gospodarstvo upočasnjuje in se mednarodni spori stopnjujejo, se moramo še toliko bolj držati enakopravnega in obojestransko koristnega sodelovanja, sprejeti proste trge in prosto trgovino ter reševati čezmejna nasprotja in težave s skupnim razvojem,” je dejal.
